Latest Entries »

Oddih na Zakintosu

Spomin na lanskoletni avgust 2011, ko sva se se z mojo na hitro odločila, da potrebujeva oddih in v zadnji minuti rezervirala let na Zakintos ter s tem nadaljevala obiskovanje grških otokov, kjer sva se prav vsakič imela lepo.

map-oddih-na-zakintosu

Nastanjena sva bila v Argassiju, od koder sva šla gor, dol in naokol’. Grško sonce, morje, plaže, hrana, pijača, ljudje, hiške, pokrajina, odklop — dobitna kombinacija. :)
 


 

Ustne bolezni in parodontologija sta dva različna svetova združena v en predmet. Jaz bi ju razdružil, saj bi bilo za študente bolj smiselno obravnavati snov ločeno in prav tako opravljati dva ločena izpita namesto enega gromozanskega.

Parodontologijo, vedo o obzobnih tkivih, bi bilo potrebno temeljito obdelati ob kliničnih vajah v 4. letniku, saj je takrat znanje patologije, patološke fiziologije in mikrobiologije še relativno sveže, poleg tega bi bilo študentom bolj jasno, kaj počnejo na vajah, kajti sicer nam ni čisto bilo.

Ustne bolezni, če jih smem imenovati dermatologija v ustih, pa bi obravnavali v višjih letnikih, po osvojenem znanju iz ‘prave’ dermatologije seveda. Snov je namreč izredno podobna.

A vendar je to vse zapakirano v en izpit, ki ni pogoj in ki ga večinoma vsi pustijo za konec študija. Govorice krožijo, da obstaja nenapisano pravilo, da moraš ta izpit opravljati kot zadnjega, opravlja se ga namreč pri prof. Skaleriču, predstojniku odseka za dentalno medicino. Vendar to ne drži, lahko ga tudi prej, takoj po zaključku vaj zimskega semestra 6. letnika.

Naj dodam, da pod katedro za ustne bolezni in parodontologijo spada tud propedevtika v tretjem letniku, ki mi je bila všeč, nekakšna biblija, ki bi jo moral imeti v glavi vsak zobozdravnik preden se prvič sreča z vsakim svojim pacientom.

Sam sem izpit opravljal čisto na koncu študija, saj sem se ga bal, delno zaradi obsežnosti, delno zaradi raznih zoprnih govoric o poteku izpita. Delno pa tudi zaradi zakompliciranega prijavnega postopka. Povsod drugje si izbereš datum med ponujenimi roki in se, če je na voljo prosto mesto, prijaviš ter si s tem postaviš fiksen rok, do katerega se moraš pripraviti. In tako si lahko več različnih izpitov splaniraš v prihodnjih šestih mesecih recimo. A načrtovanje pri tem predmetu odpade, ker se lahko prijaviš le za določen mesec in še to le v zadnjih dneh predhodnega meseca. Kdaj potem dobiš točen dan v mesecu, za katerega si se prijavil, je loterija. Baje da vpliva abeceda, ali izpit opravljaš prvič ali drugič, prepih na hodniku ipd. Lahko si na vrsti že v prvih dneh meseca, lahko pa čisto v zadnjih. Kar je velika razlika. Študentje smo najbolj učinkoviti tik pred zdajci, vendar je pri takšnem sistemu prijave nemogoče računati na to. Nekako bi moral za izpit biti povsem pripravljen že ob prijavi in ker je to težko izvedljivo, ker ne veš, ali boš dobil datum čez nekaj dni ali čez slab mesec, odlašaš, odlašaš in odlašaš.

Zakaj se je tak starinski sistem prijave obdržal le pri tem predmetu, mi ni jasno. Močno upam, da ga čim prej odpravijo, če ga niso mogoče že. Ne verjamem.

Izpit sem opravljal v dveh sejah, 20. januarja in 18. februarja 2011. Izpit poteka v celoti v ustni obliki in traja več ur. Bodite naspani, ravno prav siti in hidrirani. Sestavljen je iz treh delov: protokoli (poročila s kliničnih vaj), ustne bolezni, parodontologija. V tem zaporedju.

Protokoli so pri tem predmetu najobsežnejši in je z njimi toliko dela, kot z manjšo diplomsko nalogo. Pripraviti je potrebno deset poročil o desetih oskrbljenih pacientih z desetimi diapozitivi, na katerih so ortopantomogramski posnetki. Z diapozitivi mislim prav na tiste klasične, saj PowerPoint ne pride v poštev. In s temi diasi sem prvič v življenju rokoval, izdelati sem jih dal kar v fotolaboratoriju na stomatološki kliniki, kjer je bilo najceneje, v roki proti svetlobi so se mi zdeli v redu, nakar se na izpitu izkaže, da so vsi po vrsti motni in se jih ni dalo izostriti. Nikomur ne privoščim doživetja nevihte, ki je sledila iz profesorjevih ust o moji nesposobnosti… Ob tem naj spomnim, da morajo protokoli nujno imeti priložene vprašalnike o zdravju, na kar nas ni nihče uradno opozoril. Očitno štejejo predvsem besede starejših kolegov. Sprašujte jih.

Znanje o ustnih boleznih se preverja prek slik iz uradno priporočene literature. Študent dobi na ogled tri slike in pri vsaki je potrebno opisati videno ter na podlagi opažanj podati diferencialno diagnozo in odgovoriti na podvprašanja.

  1. Fokalna dermalna hipoplazija. [sinonim, koga prizadane, znaki izven ust, DD]
  2. Pemfigus vulgaris. [koga prizadane, katere so še druge vrste pemfigusa, DD]
  3. Ciklična nevtropenija. [DD, zdravljenje]

Znanje iz področja parodontologije pa se preverja prek štirih (±1) vprašanj, ki so zastavljena na široko in potem diskusija zaide na različna podpodročja. Profesor neredko vskoči med odgovarjanjem in pomaga pri utemeljitvi določene teze. Kar sicer ni nujno pozitivno.

  1. Katere bakterije vplivajo na katere procese delovanja polimorfonuklearcev? [imena bakterij in imena pripadajočih mehanizmov]

Na tem mestu sva prekinila, ker se mi je zatikalo in ker je bila že pozna ura. Naslednjič sva nadaljevala s temi vprašanji:

  1. Eksperimentalni gingivitis. [plak, plak in še enkrat plak]
  2. Mukogingivalna kirurgija. [kaj obsega, kaj več o prekrivanju korenine in od česa je odvisna uspešnost prekritja]
  3. Akutna stanja v parodontologiji. [naštej, potem pa povej kaj več o NPB oz. ANUG, od tod sva prišla do vpliva kajenja na PB]
  4. Pogoji za uspešnost implantatov. [želi slišati pet dejanj, ki jih je potrebno opraviti, preden se lotimo vstavljanja implantatov]

Glavna vira za učenje sta knjigi LASKARIS G.: Color Atlas of Oral Diseases in LINDHE J., LANG N. P., KARRING T.: Clinical Periodontology and Implant Dentistry. Obe se dobita tudi neuradno prevedeni v slovenščino s strani študentov, gotovo se kopije nahajajo v naši kopirnici. Slike iz Laskarisa pa se dobijo tudi na internetu, med gradivom na SiDSIC-u. Potem pridejo v poštev seveda pripadajoči članki iz Zobozdravstvenega vestnika in nenazadnje stara vprašanja.

Kot sem že zapisal, občutki po opravljenem zadnjem izpitu so nepopisni. V trenutku pozabiš na vse muke in kar smeje se ti ves čas. :)

S to opisano izpitno izkušnjo sem pravzaprav zaključil nalogo, ki sem si jo zastavil daljnega leta 2003 ob vpisu na fakulteto. Seznam je torej popoln. (Z izjemo treh mini predmetnih kolokvijev, za katere se zgleda ni splačalo trošiti besed.) Next stop: pripravništvo in strokovni izpit.

Čudovita Toskana

S temi slikami zamujam skoraj dve leti. Že ves čas sem si jih želel objaviti, ker so mi med najlepšimi, pravzaprav mi celotno potovanje ostaja v spominu med najlepšimi. Septembra 2010 sva se z mojo namreč usedla v avto in za teden dni odvijugala proti čudoviti italijanski pokrajini Toskani.

Nočitve sva si predhodno rezervirala po hostlih v Firencah, Sieni, San Gimignanu in Pisi, obisk ostalih manjših krajev sva prepustila improvizaciji. Vreme nama je postreglo z ravno pravšnjimi temperaturami, zato je bilo posedanje ob znamenitostih in na terasah gostinskih lokalov, ob dobri kapljici vina in okusnih gurmanskih dobrotah seveda, pravi pravcati užitek. ;)

Izpostavil bi fantastičen vtis, ki mi ga je pustila Siena s svojimi mogočnimi rjavimi zgradbami in menda najlepšim trgom v Italiji, če ne celo v Evropi — Piazza del Campo. Občutek, ko prvič stopiš gor in se pred tabo razprostre pogled v širino in višino, je neopisljiv. Obdaja te pisana množica ljudi, ki kramljajo in uživajo v trenutku, nekateri kar piknikujejo na tleh. Potem pa še čudovit razgled s stolpa…

Naj fotografije govorijo zase. 8)
 


 

Izpit: fiksna protetika

Po snemni protetiki je prišel na vrsto še izpit iz fiksne protetike. Meni osebno je bil kar težek. V bistvu mi je bil ta predmet v celoti naporen. Na predavanjih sem pogrešal sistematično podajanje informacij, vse prevečkrat smo skakali sem in tja, brez glave in repa, stvari so se ponavljale, kar je pripomoglo le k dolgčasu med poslušanjem. Vaje so bile zoprne, ker so bile pogosto izvajane drugače, kot si jih je profesor na predavanjih zamislil, asistenti so nas nemalokrat puščali same s pacienti brez nadzora in takrat si lahko samo gledal v zrak in nerodno čvekal s pacientom ter ga miril, češ saj bo asistent kmalu nazaj. Tako so mnoga fiksnoprotetična dela nastajala tedne in tedne, mesece in mesece, celo semestre in semestre (pri enem in istem pacientu namreč — v imenu vseh študentov se jim zahvaljujem za potrpežljivost!), nam pa je na koncu študija ostala monotona izkušnja, premalo različnih storitev, če razumete.

Kaj se je še dogajalo? Seminarske naloge sem že objavil, bile so podlaga za vstopni kolokvij pred začetkom kliničnih vaj v 4. letniku. Izpit pa je potekal v pisni obliki in z ustnim zagovorom. Na pisnem delu te pričaka sedem razsežnih vprašanj, ki zahtevajo izčrpne odgovore. Na voljo je približno 20 minut na vprašanje, gre torej za precej dolg izpit. Moja taktika je bila podati nekaj ključnih izhodišč in potem sem samo še upal, da bo to profesorju dovolj in da bom lahko na ustnem do konca razjasnil posamezno vprašanje. Se je kar obrestovalo na ta način.

Vprašanja 10. junija 2010 so bila naslednja:

  1. Pomen biološke širine za zdravje parodoncija pri FP oskrbi. Vpliv povečane in zmanjšane biološke širine na marginalno lego preparacije. Pomen biološke širine pri podaljšanju klinične krone in pri implantatih.
  2. Izbira členov glede na obliko, material, higieno, estetiko…
  3. Pravila rdeče-bele estetike. Katero se ti zdi najpomembnejše pri totalnem mostu?
  4. Inleji: indikacije, prednosti, preparacija…
  5. Možnosti FP priprave za parcialno protezo. Opiši konusno konstrukcijo.
  6. Primerjaj polnokeramične sisteme; indikacije, lastnosti, preparacija.
  7. Izbira cementa glede na lastnosti, razlike med cementi. Kakšen je klinični postopek pri klasičnem cementiranju?

Prof. Marion se izjemno zanima za to, kaj delamo na vajah, zato se ustni del prične s predstavitvijo našega dela (priporočam čim več slikovnega gradiva!), protokole oz. poročila z vaj v pisni obliki je bilo seveda potrebno oddati še pred izpitom. Po debati o vajah se ustni izpit prevesi v zagovarjanje pisnega izdelka, šibko odgovorjena vprašanja so seveda izhodišče za nadaljnjo diskusijo. Profesor je izjemno prijazen in pripravljen pomagati, če se kaj zatakne.

Literaturo za izpit sem prav tako že objavil. Poleg knjige so pomembni še ustrezni članki iz Zobozdravstvenega vestnika, med študenti pa kroži tudi nekaj elektronskih dokumentov z odgovori na pogosta vprašanja (se ponavljajo, brez skrbi:).

Izpit: zobne bolezni

Proti koncu študija sem se spraševal, zakaj ni na internetu nobenih študentskih informacij o zadnjih, velikih, najpomembnejših izpitih, zakaj ljudje postanejo sebični in prenehajo deliti svoje izkušnje, ko pa smo v prvih letnikih tako dobro sodelovali. Spoznal sem, da ne gre za sebičnost, ampak iztrošenost, saj sem tudi sam izkusil občutek, kako ti je po šestih letih garanja na faksu že povsem vseeno za druge in tako so zastali tudi tile moji izpitni opisi.

Sedaj nekako zbiram moč, čeprav motiva nimam več. V planu imam na hitro spisati še kaj o zadnjih treh izpitih in če bo sreča, o pripravništvu ter strokovnem izpitu, ki sta tudi že uspešno za mano, potem bi pa najraje kar zaprl oz. arhiviral tale blog.

Dovolj čvekanja. Snov predmeta zobne bolezni predstavlja osrčje stomatologije, saj se okoli tega vrti kakih tri četrt dela v povprečni zobozdravstveni ordinaciji. Predmet se v različnih oblikah (anatomija zob, histologija zobnega organa, propedevtika za zobne bolezni, kolokvij iz zobnih bolezni) vleče skozi ves študij od drugega letnika naprej. V drugi polovici študija je poudarek predvsem na kliničnih vajah, kjer smo pridobili največ praktičnih izkušenj in samozavesti v primerjavi z ostalimi predmeti.

Izpit je bil moj najljubši; prvič, ker so bila pisna vprašanja tipa multiple choice, drugič, ker je ustni del potekal v kulturnem dialogu in s spoštovanjem, tretjič, ker sem bil ocenjen z najvišjo oceno. :D

Pisni del sem opravljal 8. marca 2010, sestavljen je bil iz več delov, embriologije, patologije, endodontije in materialov. Na drugi strani te objave so zapisana skoraj vsa vprašanja, ponujenih odgovorov si mi pač ni uspelo vseh zapomniti, zato so ponekod vprašaji. Prvi navedeni odgovor je načeloma pravilen, ampak ne odgovarjam za točnost.

Ustni izpit pri prof. Janovi je potekal kak teden kasneje. Naročeni smo bili na pol ure in čakali smo minimalno, kar si pri meni vedno zasluži posebno pohvalo. Najprej sem bil seznanjen z izhodiščno oceno, ki je sestavljena iz ocen posameznih pisnih delov in iz ocene protokolov (poročil z vaj, to oceno poda asistent/ka), ki jih je potrebno pravočasno oddati pred izpitom. Sledil je prelet čez pisna vprašanja in analiza napačnih odgovorov ter iz teh izpeljana diskusija. Kot sem že povedal, moja izkušnja je bila nadvse pozitivna. :)

Učil sem se iz knjig FEJERSKOV O., KIDD E.: Dental Caries: The Disease and Its Clinical Management in BERGENHOLTZ G., HØRSTED-BINDSLEV P., REIT C.: Textbook of Endodontology (odlična literatura!) ter iz člankov Zobozdravstvenega vestnika.

Pages: 1 2