Aaahh… končno nekaj resnično *dentalnega* materiala za tole mojo dentalno spletno stran.

Na vrsto je torej prišel 1. kolokvij iz predmeta morfologija zobnega organa, vendar glede na to, kako je preverjanje znanja pri tem predmetu razdeljeno, bi lahko prihajajočemu kolokviju enostavno rekli “izpit iz anatomije zob”.

Vem, da že veste, pa vseeno, teoretični del izpita se piše v ponedeljek, 22. 11. ob 8. (1. skupina) in 9. (2. skupina) uri. Med nalogami naj bi bilo 10 vprašanj zaprtega tipa, 1 pisno in 3 skice za narisat (za kar pridejo v poštev le stalni zobje). V moji skupini je bilo rečeno, da skice tehtajo več kot 50% teoretičnega dela, medtem ko sem slišal, da naj bi bilo v drugi skupini rečeno, da je ta številka 30%. V vsakem primeru, brez risanja ne bo šlo, heh.

Praktični del pa bo potekal v petek, 26. 11. ob različnih dopoldanskih urah. V roke naj bi dobili po 1 zob iz vsake zobne skupine, 1 prerez, 1 mlečni kočnik in 1 mavčni model (ločevanje mlečnih od stalnih zob).

Jih že vse prepoznaš?

Sedaj pa končno k že prej omenjenemu dentalnemu materialu.

Ustvaril sem dva seznama, in sicer sem v enem zbral in zapisal vprašanja (z ustreznimi odgovori), ki jih je asist. Štamfelj spraševal na ponedeljkovih in petkovih ponavljanih vajah. V drugem pa sem si iz knjige “GAŠPERŠIČ D.: Anatomija zob” izpisal vse verjetnosti pojavljanja določenih zobnih struktur.

Upam, da bosta v pomoč.

Zopet opozorilo, bodite kritični, lahko da sem se kje zmotil in vsekakor v tem primeru pričakujem, da me boste popravili. Hvala.

PONAVLJANJE ZA IZPIT IZ ANATOMIJE ZOB
(z dnevov 15. in 19. 11. 2004)

• pogostost treh nezraščenih korenin pri zg. 7 -> 50%
• najpogosteje št. koreninskih kanalov pri sp. 6 -> 3
• št. divertiklov pri sp. ml. 5 -> 5
• katera vršička povezuje poševni greben pri zg. kočnikih -> mezio-palatinalnega in disto-bukalnega
• katera vršička povezuje prečni greben pri sp. ličnikih -> bukalnega in (mezio-)lingvalnega
• tuberculum molare -> izboklina v mezialni polovici bukalne ploskve pri mlečnih štiricah
• klinično pomembna lastnost pri sp. ml. 5 -> konvergenca aproksimalnih ploskev v apikalni smeri
• lat. izraz za zobni vrat -> collum/cervix dentis
• razvrstitev korenin po dolžini (padajoče) pri zg. kočnikih -> palatinalna, mezio-bukalna, disto-bukalna
• kje leži vhod v disto-bukalni kanal pri zg. 7 eliptične oblike -> na namišljeni črti, ki povezuje ostala kanala
• radix entomolaris -> majhna dodatna korenina lingvalno pri sp. kočnikih
• s čim je povezana oblika krone pri zg. 1 oz. 2 -> z obliko obraza oz. z evolucijskimi spremembami
• posebna lega kontaktnih točk pri zg. 4 -> mezialna je bolj palatinalno od distalne
• protostilid – struktura na bukalni ploskvi pod mezio-bukalnim vršičkom pri sp. kočnikih; največkrat je vdolbinica ali žleb, redko vršiček; najpogosteje se pojavlja pri sp. 8
• najpogosteje št. vršičkov pri sp. 7 -> 4
• najpogosteje št. koreninskih kanalov pri zg. 6 -> 4
• lega dna pulpinega prekata glede na skleninsko-cementno mejo -> 1 do 2 mm apikalneje (v starosti se pomakne okluzalno)
• št. grebenov na griznih ploskvah pri zg. ličnikih oz. zg. kočnikih -> 4 oz. najmanj 4 (več trikotnih)
• na kateri stalni zob spominja zg. ml. 4 -> zg. ličnik
• povprečni dolžini zg. 1 oz. 3 -> 24 mm oz. 26 mm
• pogostost sp. 7 s piramidno korenino -> 20%
• oblika kanala pri sp. 7 s piramidno korenino -> v obliki črke C
• kateri zobje imajo posebne kontaktne točke -> zg. 4, zg. ml. 3, sp. 4
• kako ločimo protostilid od slepe jamice -> slepa jamica je zaključek bukalne fisure, medtem ko je protostilid ločen od ostalih struktur
• št. divertiklov pri zg. 6 brez Carabellijevega vršička -> 4
• pogostost kronsko-koreninske brazde pri zg. 1 oz. zg. 2 -> 10% oz. 25%
• katera vršička se stikata pri Y obliki fisurnega sistema -> mezo-palatinalni in disto-bukalni
• pogostost dveh korenin pri sp. 4 -> 10%
• kateri sp. kočnik ima najverjetneje pet vršičkov -> sp. 6
• pogostost dveh korenin pri sp. 3 -> nekaj %
• lat. izraz za apikalno odprtino -> foramen apicis dentis / foramen apicale
• pogostost zg. 4 z dvema koreninskima kanaloma -> 80%
• pogostost zg. 4 z dvema koreninama -> 50%
• posebnosti korenin ml. kočnikov -> krajše, bolj ukrivljene, bolj divergentne, bolj sploščene
• lega slepih jamic pri zg. in sp. zobeh -> pri zg. 2 in zg. kočnikih palatinalno, pri sp. kočnikih bukalno
• pogostost slepe jamice pri zg. 2 -> 50%

ANATOMIJA ZOB — VERJETNOSTI

• lopatasti zob (zg. 1) -> 10%
• kronsko-koreninska brazda pri zg. 1 -> 10%
• slepa jamica pri zg. 2 -> 50%
• kronsko-koreninska brazda pri zg. 2 -> 25%
• dve korenini pri sp. 3 -> nekaj %
• dve korenini pri zg. 4 -> 50%
• tri korenine pri zg. 4 -> nekaj %
• koreninski kanali pri zg. 4 -> 1 (20%), 2 (80%), 3 (1%)
• dve korenini pri zg. 5 -> 10%
• en koreninski kanal pri zg. 5 -> 50%
• dva lingvalna vršička pri sp. 4 -> 25%
• dve korenini pri sp. 4 -> 10%
• dva lingvalna vršička pri sp. 5 -> 75%
• širjenje krone v palatinalni smeri pri zg. 6 -> 50%
• Carabellijev znak pri zg. 6 -> 90% (- 67%, + 33%)
• zraščenje disto-bukalne in palatinalne korenine pri zg. 6 -> nekaj %
• dva koreninska kanala v mezio-bukalni korenini pri zg. 6 -> 50%
• trije vršički pri zg. 7 -> 33%
• tri korenine pri zg. 7 -> 50%
• trije vršički pri zg. 8 -> 75%
• dva koreninska kanala v mezialni korenini pri sp. 6 -> 75%
• zraščeni korenini (piramidna) pri sp. 7 -> 20%
• pet ali šest vršičkov pri sp. 8 -> 50%