Še en izpit, še en vnos v indeks, še en vnos v blog.

Fiziologija je tista, ki me je, kot sem že omenil, zaposlila zadnjih mesec dni. Kar pomemben predmet se mi zdi, bolj kot katerikoli do sedaj. Predavanja prof. Starca so se mi zdela vredna obiska, druga mogoče malo manj. Vaje so mi bile všeč, pa čeprav so bile nekatere ekstremno dolge (človeku rahlo popustijo živci, ko se z eno in isto stvarjo ubada 5 ur brez nekega pravega odmora). Zanimivo mi je bilo zbadanje v prst in puščanje krvi, merjenje krvnega tlaka, dihalne kapacitete, velikosti slepe pege, dilucijski poskus (ampak ne konkretno opravljanje le-tega:).

Bistvo te objave so seveda spet vprašanja s pisnega in ustnega dela izpita. Meni so namreč zopet precej pomagala stara vprašanja z MedenegaSrca in OralnihSpecialistov. Če se v prihodnje nameravaš srečati s tem izpitom (ali pa si enostavno radoveden/a), ti toplo priporočam nadaljnje branje.

Pisni del izpita je sestavljen iz 100 vprašanj zaprtega tipa, možne rešitve so ponavadi od a) do e), lahko pa tudi do j). Med rešitvami so največkrat 3 odgovori, 1 ali 2 kombinaciji prej navedenih odgovorov ter skoraj vedno prisotni “nič od naštetega” tip odgovora (le-tega doslej nikoli nisem resno jemal, pri tem izpitu pa sem ga dejansko nekajkrat uporabil, heh). Vedno je pravilna le 1 rešitev, negativnih točk ni. Časa je na voljo 120 minut, kar se sliši malo, če ga razdeliš na 100 delov (72 sekund na enega), vendar je časa vseeno dovolj, ker so namreč nekatera vprašanja sestavljena tako, da je pod enim vprašanjem nekako spravljenih 5 točk (glej vprašanja spodaj za boljšo predstavo) in tako lahko s petimi recimo opraviš v 45 sekundah, spet pri nekaterih drugih lahko porabiš za enega 5 minut. Vendar, kot že rečeno, jaz sem imel dovolj časa, da sem v zadnjih 15 minutah preletel cel test in se zabaval z ugibanjem na določena nemogoča vprašanja, ki sem si jih pustil za na konec.

Po odpisanem pisnem delu sem se še isti dan poskusil spomniti čim več vprašanj in s pomočjo kolegov mi je uspelo priti do številke 90. Torej tukaj sedaj objavljam 90 vprašanj (v naključnem vrstnem redu) s pisnega dela izpita iz fiziologije, ki je potekal 21. 6. 2005. Pri nekaterih vprašanjih sem v oklepaju zapisal tudi možne odgovore, na prvo mesto pa postavil tistega, ki se je meni zdel še najbolj pravilen. Niti slučajno to ne pomeni, da je dejansko sploh kateri pravilen. Daleč od tega, da bi pisal 100%, so be easy on me, please. Morebitni popravki so seveda zaželeni.

Pa začnimo…

1) katera je aktivna oblika kalcija (ionizirana, filtrabilna, vezana na globuline, vezana na albumine…)

2) kaj se zgodi, če preneha delovati Na⁺/K⁺ ATP črpalka (notranjost celice postane manj negativna…)

graf Q_H/p_cv s krivuljami, ki prikazujejo minutni volumen in venski priliv; kam se premakne ravnotežna točka:
3) če se dilatirajo arterije
4) če se poveča kontraktilnost srca
5) če se poveča vazotonus ven
(glej poglavje “24. Control of Cardiac Output: Coupling of the Heart and Blood Vessels” v tanjšem Levy-ju)

6) kakšen vpliv ima psy v pljučih (bronhokonstrikcija, bronhodilatacija, vazodilatacija…)

graf Φ_V/p_perf s krivuljami; katera prikazuje:
7) Hagen-Poiseuille-ov zakon
8) turbulentni tok
9) avtoregulacijo v mišicah
10) pretok v plučnih žilah

11, 12, 13, 14) graf ˙m_top/˙V s pacienti A, B, C in D; poveži jih s trditvami

15, 16, 17, 18) graf C_osm/P_x s 5 krivuljami, 1 za snov tipa inulin, 2 za snov tipa glukoza in 2 za snov tipa PAH; trditve v zvezi z GF, TM ipd.

19) razvrsti naraščajoče po klirensu: glukoza, urea, Na⁺, kreatinin, inulin

20) kako se razlikuje znoj zelo in zmerno aktivne osebe? (ni razlike v koncentraciji NaCl, pri prvem je [Na⁺] višja, [Cl^-] pa nižja, pri prvem je [Cl^-] višja, Na[⁺] pa nižja…)

21) na kakšen način oddajamo največ toplote v termonevtralnem okolju? (z radiacijo, s kondukcijo, s konvekcijo, z evaporacijo…)

22, 23) 2 podobni nalogi v zvezi z vplivom PTH na Ca²⁺; več trditev, npr. o plazemski koncentraciji Ca²⁺, kosteh, vitaminu D itd.

24) kateri hormon je na višku 1 dan pred ovulacijo (LH, estradiol…)

25) kaj ne vpliva na izločanje inzulina (sy, glukoza v krvi, AK v krvi…)

26) kaj ni učinek kortizola (glukoneogeneza v adipocitih, glukoneogeneza v jetrih, glikogenoliza…)

27) kaj vpliva na znižanje koncentracije rastnega hormona (IGF-1, stres, spanje, telesna aktivnost…)

28) kateri hormon sproži konstrikcijo pilorusa? (holecistokinin…)

29) kateri hormon deluje parakrino (somatostatin, gastrin…)

30) kaj v kolonu vpliva na reabsorpcijo Na⁺ (aldosteron, gibanje črevesja…)

31) kaj moramo določiti pri posrednem merjenju aerobne kapacitete (max. srčno frekvenco…)

poveži funkcije (distalne mišice, nn. vestibuli, nn. pontini…) z deli malih možganov:
32) archicerebellum (nn. vestibuli)
33) cerebrocerebellum (nn. pontini)
34) neocerebellum (nn. pontini)
(bonus točka za vse, ki vedo, da sta 33 in 34 eno in isto:)
35) spinocerebellum (distalne mišice)

poveži značilnosti (sy, psy, vegetativen, odsoten v starosti, nocicepcija) z ustreznimi refleksi:
36) zenični (vegetativen)
37) baroreceptorski
38) akomodacijski (psy)
39) sesalni (odsoten v starosti)
40) umaknitveni (nocicepcija)
41) ?

poveži funkcije (skrbijo za ECT okoli živčnih celic, izolacija živčnih vlaken, fagocitoza, HE bariera, izločanje likvorja) s celicami živčnega sistema:
42) astrociti (ECT, HE bariera)
43) oligodendrociti (izolacija)
44) Schwannove celice (izolacija)
45) ependimske celice (likvor)
46) satelitske celice
47) mikroglija (fagocitoza)

poveži tipe receptorjev (α, β adrenergični, nikotinski, muskarinski holinergični) z njihovo lokacijo/funkcijo:
48) motorična ploščica (muskarinski)
49) avtonomni ganglij (nikotinski)
50) za noradrenalin v nadlevični žlezi
51) za povišanje srčne frekvence
52) za m. erector pilli

53) poveča se UV, MV in R_perif se ne spremenita; kaj se spremeni? (pulzni tlak se poviša, sistolni tlak se poviša, diastolni tlak se poviša…)

54) kaj pozitivno vzdraži baroreceptorski refleks (povišan srednji arterijski tlak…)

55) kaj skrbi za enakomerno porazdelitev pretoka krvi v pljučni in sistemski cirkulaciji (Frank-Starlingov mehanizem, baroreceptorski refleks…)

56) kaj omejuje max. vdih (elastične lastnosti pljuč, elastične lastnosti prsnega koša, moč dihalnih mišic…)

57) kaj nam pove graf v/F za mišico (da se v manjša pri večanju F…)

58) nekaj v zvezi dogajanjem pri raztegnjeni mišici (pasivne elastične lastnosti v sarkomeri)

59) kaj inhibira izločanje HCl v želodcu (sekretin, gastrin, motilin, histamin, acetilholin)

60) aktivnost česa je zmanjšana, če ni enterokinaze (tripsina in kimotripsina…)

podatki o UV, ν, preseku aortnega ustja, hematokritu, relativni dolžini diastole (več kot dovolj, da te zmede:):
61) kakšen je pretok skozi aortno ustje v sistoli
62) kakšna je linearna hitrost krvi skozi aortno ustje v sistoli
63) kakšen je pretok skozi aortno ustje v enem srčnem ciklu
(61 in 63 sta po moje isto, in sicer toliko, kolikor je UV, za 62 je imel pa le en izmed danih odgovorov ustrezno enoto (cm/s), tako da kalkulator res ni potreben (sicer tudi ni dovoljen))

64) če se barometrski tlak zmanjša na 380 mmHg, kaj se zgodi s pO₂ in pH₂O v alveolih (prvi pade na 50 mmHg, drugi ostane 47 mmHg, prvi pade na 75 mmHg, drugi pade na 23,5 mmHg…)

fr. dihanja in dihalni volumen se povečata za 2x:
65) kaj se zgodi z ventilacijo mrtvega prostora (poveča se za 2x)
66) ?
67) ?

68) s čim sovpada začetek izovolumske kontrakcije (s Q zobcem, T valom, odprtjem mitralne zaklopke, zaprtjem aortne zaklopke…)

69) eritrocit damo v izoosmolarno raztopino; trditve (ni neto pretoka preko celične membrane…)

70) katera snov prehaja v enterocite s facilitirano difuzijo (fruktoza, glukoza, galaktoza…)

71) kako psy vpliva na izločanje HCl v želodcu (nekaj v zvezi z ECL celicami in histaminom…)

72) kaj je značilno za graduirani potencial (da je odvisen od amplitude dražljaja…)

poveži značilnosti (inhibicija, ekscitacija, mišica, nocicepcija) s substancami v živčnem sistemu:
73) GABA
74) glutamat
75) acetilholin
76) enkefalini

77) kateri ion je odgovoren za repolarizacijo pri srčnem AP (K⁺, Na⁺, Ca²⁺…)

78) poveži pravilni trditvi: srednji tlak v pljučnih arterijah je a) 20 mmHg, b) 12 mmHg, c) 6 mmHg; če ležiš vznak je tlak na dorzalni strani pljuč a) višji, b) nižji, c) enak kot na ventralni strani

79) v arterioli je hidrostatski tlak enak 32 mmHg, v venuli pa 18 mmHg, onkotski tlak je v obeh 25 mmHg, intersticijski hitrostatski in onkotski sta enaka nič; kolikšen je neto filtracijski tlak (0 mmHg, 7 mmHg, -7 mmHg…)

poveži faze hemostaze (žilna, trombocitna, koagulacija, fibrinoliza) z inhibitorji:
80) antitrombin III (koagulacija)
81) antiplazmin (fibrinoliza)
82) ?

83) kaj poveča GF (stisk ef. arteriole)

84) RQ = 1, poraba O₂ je 60 ml/l krvi, koliko CO₂ nastane v minuti (300 ml/min? (če vzameš, da je MV = 5 l/min))

85) trditve v zvezi s FEV₁, FVK, PEF

86) nekaj v zvezi z vezavo CO₂ na Hb (možna je, kadar na Hb ni vezan O₂)

87) trditve v zvezi z anomalno viskoznostjo krvi

88) največji upor pri dihanju predstavljajo (bronhioli, nosna votlina, traheja…)

89) električna srčna os je 150° (premik v desno…)

90) trditve v zvezi s ketonskimi telesi (nastajajo pri stradanju, pri nepopolni oksidaciji MK, povišajo pH…)

Bo šlo?

OK, potem gremo pa na ustnega. Rezultati pisnega dela so bili objavljeni 2 dni kasneje, prvi ustni izpiti pa so se začeli že 3 dan (pohvalno, ker sovražim nestrpno čakanje na ustni izpit, kajti ponavadi v tem času samo bluzim in se nič novega ne naučim). Neko nenapisano pravilo je, da stomatologe na ustem izpitu sprašuje doc. Cankarjeva, ki se je izkazala kot fair in vzdušje pri njej je bilo sproščeno. Po trije smo bili ‘naročeni’ pri njej, in sicer smo takoj na začetku dobili vsak svoja vprašanja (nobenih listkov, pač pa dobiš 2 vprašanji iz tiste snovi, ki je nisi obvladal na pisnem delu (recimo, nisem prepričan) ter 1 vprašanje iz oralne fiziologije (še dobro, da sem bil na njenih predavanjih, sicer pa je nekaj gradiva na voljo tudi online); medicinci dobijo pri njej vsa 3 vprašanja po prej opisanem postopku). Prednost je, če si zadnji na vrsti, ker imaš tako največ časa za pripravo, sicer pa te počaka (do neke razumne meje najbrž).

Vprašanja, ki so doletela mene, so naslednja (imho sem imel veliiiko sreče, ker to pa res niso težka vprašanja:):

1. vplivi na UV srca
2. resorpcija snovi iz črevesja
3. govor

Vprašanja, ki so doletela moja sotrpina pa so:

1. hemostaza
2. graf C_osm/P_x (inulin, glukoza, PAH)
3. slina

1. baroreceptorji
2. graf p/V za pljuča in prsni koš
3. mišično vreteno

Skratka ustni ni noben bavbav, saj je le pisni tisti, ki določa ali boš opravil izpit ali ne. Kdor prileze nad 50%, bo (razen če ne izusti kakšne kapitalne neumnosti) naredil ustnega tako ali drugače.

Aja, še to, ocena s pisnega dela sicer je nekakšno izhodišče, vendar je končna ocena lahko čisto drugačna od te, tako v smislu, da se jo da precej izboljšati, kot tudi v smislu, da se jo da precej pokvariti.

Hehe, sedaj se mi pa počasi ne da več pisati. No, mogoče bi samo še kakšno besedo o literaturi. Strinjam se z načelom, da se je treba držati predvsem enega vira in le-tega dodobra predelati in osvojiti. Včasih to ni ravno mogoče in si prisiljen kombinirati razno literaturo, a tokrat se je, vsaj tako moja izkušnja kaže, dalo delati praktično le z enim virom. Moj priljubljeni je tako nič kaj drugega kot “BERNE R. M., LEVY M. N.: Principles of Physiology” aka ‘tanjši Levy’. Po ‘debelejšem’ ni bilo potrebe, poleg tega me odvrača njegova pusta dvobarvnost. Guyton bi bil mogoče fajn za popestritev, vendar ga nisem niti enkrat utegnil pogledati. Celo brez skripte o živčevju prof. Štrucla mi je uspelo (upam, da ne bere tega — nočem se hvaliti, rad bi le povedal, da lahko vse relevantne stvari prej ali slej najdeš v Levy-ju, le vprašanje, kako podrobno bereš in konec koncev, koliko *dejansko* razumeš angleški jezik). Poleg knjige pa so mi sicer prišla prav še navodila za vaje, na internetu uradno objavljeno učno gradivo in seveda že na začetku omenjena stara vprašanja z MedenegaSrca in OralnihSpecialistov.

Za konec naj le še zaželim ‘prihodnjim fiziologom’ veliko sreče pri obkroževanju — you’ll need it, believe me.

Moja prva 10ka, btw.