Splošna in stomatološka radiologija je predmet 5. semestra s po eno uro predavanj na teden in enim majhnim sklopom vaj. Po moje nekoliko nerodno umeščen v študijski predmetnik, saj so bila predavanja precej neobiskana in so, vzročno ali posledično, mnogokrat odpadla. Mogoče bi bilo boljše mesto v višjem letniku, ko v praksi uporabljaš rentgenograme, ampak mogoče je pa takrat že pozno, ne vem. Zaradi manjšega obsega je torej to en tak predmet ‘za zraven’, čeprav se mi zdi, da ima precejšnjo vrednost za naprej.

Temeljni vir znanja za izpit je knjiga “TABOR L.: Diagnostična radiologija v stomatologiji”.

Preverjanje znanja je v obliki ustnega izpita pri enem izmed treh izpraševalcev, ki si ga vsak lahko poljubno izbere ob e-prijavljanju na izpit. Baje je prof. Jevtić najboljša izbira, o prof. Šurlanu ne vem ničesar, sam pa sem si izbral asist. Brenčič (ker so bili roki pri prvem že zasedeni:). Nekaj mnenj o vseh treh se nahaja tudi na SiDSIC-ovem forumu.

Štirje prijavljeni smo (po kakšni uri zamude — tako to zgleda je ‘na kliniki’) posamično stopali v njeno pisarno, kjer so bila vsakmour zastavljena v grobem tri vprašanja, sicer pa se debata razvija sproti, kakor tudi vprašanja nastajajo.

Sam sem bil deležen naslednjih:

• rentgensko slikanje zob (tehnike), bolj podrobno tehnika ugriza, kdaj se uporablja
• o smotrnosti rentgenskega slikanja, le če je nujno potrebno (otroci, nosečnice)
• anomalije zob, predvsem kot posledice shiz

Splošni vtis ni slab, izpita ni težko opraviti, ampak prav dobrega vtisa pa tudi nisem dobil. Vzdušje je bilo med spraševanjem malce moreče, saj sproti nisem dobival praktično nikakršnega feedbacka (je prav, ni prav). Ampak v slabih 15 minutah sva zaključila in kar je sedaj najbolj važno, je, da imam zapečateno novo oceno in obenem načeto novo stran v indeksu (hja, se je že kar nekaj izpitov nabralo).