Oceno pri izpitu iz predklinične protetike tvori povprečna ocena 5 enakovrednih delov, to so 4 pisni + praktičen preizkus. O dveh pisnih delih sem že govoril, to sta kolokvija “Sedej” in “biološke osnove”.

Preostala dva teoretična dela, imenovana “materiali” (vprašanja sestavi asist. Šušterčič) in “fiksnoprotetična tehnologija” (vprašanja sestavi prof. Marion), smo 29. maja 2006 pisali skupaj, za kar sta bili na voljo 2 šolski uri (spet premalo ).

Prvi del je zahteval natančne, kratke in jedrnate odgovore na 5 vprašanj:

1. Med strjevanjem se mavec volumsko spremeni. Kako in zakaj?
2. Kaj so vložne mase? Kje jih uporabljamo?
3. Imenuj vrsti svetlobno aktivirane polimerizacije kompozitov, pri obeh zapiši valovno dolžino in fotoiniciator.
4. Zakaj nastane krčenje akrilata med polimerizacijo? Ali ga lahko preprečimo? Na kakšen način kompenziramo krčenje?
5. Nariši graf odvisosti dimenzijske stabilnosti različnih materialov od časa (ne pozabi na enote) in komentiraj pomen razlik glede na njihovo klinično uporabo.

Medtem ko je drugi del zahteval prave eseje, vprašanj je bilo 6 in 4 od teh so bila v zvezi s keramiko, ker je bila to snov zadnjih predavanj, ki so bila zelo slabo obiskana (katera pa niso bila, se vprašam).

1. Laboratorijski kompoziti 2. generacije: sestava, kemizem, lastnosti materiala, načini polimerizacije, uporaba v protetiki. Ne omenjaj opsoletnih materialov kot sta Art Glass in Targis.
2. Preparacije za inleje in onleje, oblika, svedri ter vrstni red dela.
3. Sestava in lastnosti porcelana za kovinsko-porcelansko prevleko.
4. Opiši postopek izdelave ogrodja za kovinsko-porcelansko prevleko.
5. Razdelitev polnokeramičnih sistemov, lastnosti in sestava keramike za tlačni sistem, zahteve za obliko preparacije zoba, izbor svedrov in faze dela.
6. Kemizem in dimenzije, množina levcitnih kristalov v porcelanih, njihov pomen v lastnostih porcelanov in za kvalitetno izvedbo.

Drugi del smo pisali porazno in na naslednjem izpitnem roku (19. junij 2006) nas je profesor presenetil s testom, ki je vseboval 9 vprašanj, od česar sta bili dve iz “bioloških osnov”, eno pa je nekoliko spominjalo na “Sedeja”. Kakorkoli že, tokrat je bilo časa končno dovolj, za kar gre zahvala prijaznemu asist. Golobiču.

1. Nariši in opiši preparacijo za polnokeramično Empress prevleko in jo primerjaj s preparacijo za kovinsko-porcelansko prevleko z reduciranim ogrodjem, faze sodobnega prepariranja in svedri (oblika, velikost).
2. Opiši pojem biološka širina parodoncija (mere, pomen).
3. Katere ravnine in strukture so pomembne za postavitev zob pri izdelavi totalne proteze?
4. Opiši keramike visoke trdnosti.
5. Naštej polnokeramične sisteme in pri poljubno izbranem opiši laboratorijsko izdelavo.
6. Individualni delovni model v fiksni protetiki.
7. Laboratorijski kompoziti 2. generacije: sestava, kemizem, mehanizem adhezije na kovino.
8. Statika in trdnost fiksnoprotetičnega zatička z nazidkom, opiši postopek izdelave takega zatička iz hladnopolimerizirajočega akrilata.
9. Voski v protetiki, sestava, uporaba.

Razpisali smo se do amena, roke so odpadale, švic pa itak tekel v potokih, saj je bilo zunaj 32 stopinj Celzija.

Ravno tako je bilo vroče na praktičnem delu izpita, ki je potekal 22. maja 2006 in kjer je bilo treba izpolniti 4 naloge:

• preparacija za polnokovinsko prevleko na molarju
• preparacija za fasetirano prevleko na premolarju
• preparacija za kompozitno prevleko za sekalcu
• fiksnoprotetični zatiček z nazidkom po direktni metodi s hladnopolimerizirajočim akrilatom (the red smelly thing:)

Prednost so imeli zobje zgornje čeljusti, v primeru, da je kateri manjkal, pa si brusil seveda zob v spodnji čeljusti. Zatiček smo izdelovali v interkaninem sektorju, kar je kul. Za vse skupaj so bile na razpolago 4 šolske ure časa, kar se zdi (in je) dolgo, ampak kljub temu je nekaterim na koncu primanjkovalo časa, npr. sam sem imel smolo ravno z zatičkom, ga delal dvakrat, ampak so bili precej fair in so nas pustili slabe pol ure dalj od dogovorjenega časa. Asistenta vmes večinoma ni v vajalnici, tehnika sta tu in tam, lahko da tudi malce asistirata pri zatičkih, zvezki na mizah ne motijo nikogar. V kakšnem vrstnem redu delate, je vaša izbira, pametno si razporedite čas. Kdor česar ne dokonča, je vabljen čez par dni na ‘popravni izpit’.

Definitivno JE naporno, vroče, zrak slab, kljub obilnemu prezračevanju, glava počasi začenja boleti od dehidracije, zato svetujem, da pridete naspani, siti, imate kaj za piti zraven, ste čim manj oblečeni itd.

Uradno priporočena literatura za izpit je predstavljena tu (192 kB), neuradna študentska (ki jo vsi uporabljajo:) pa se nahaja tu in tu.

Mlajšim kolegom svetujem, da se tega izpita lotite čim prej, ker se lahko kasneje samo še komplicira.