Zobne bolezni v 3. letniku so nadaljevanje lanskoletne propedevtike za zobne bolezni in so po besedah doc. Klemenca “vstopnica za na kliniko, za delo s pacienti”. Pri predmetu smo podrobno obdelali tako konzervativno zdravljenje (plombiranje), kot tudi endodontsko (koreninsko) zdravljenje. Predavanja so bila najbolje obiskana od vseh doslej, kar samo priča o tem, kako zelo zanimiva so za nas študente stomatologije. Praktično delo na “fantomih” mi je bilo tudi všeč, že v kratkem pa bomo videli, kako bo z ljudmi… :)

Znanje se na koncu leta preverja s praktičnim in pisnim kolokvijem.

Na praktičnem delu asist. Fidler na hitro pregleda med letom narejene plombe na akrilatni čeljusti in vsakomur posamezno določi nalogo. Moja je bila izdelati 2 plombi V. razreda na zobeh 13 in 16 (to, da delaš transkanino iz amalgama, interkanino pa iz kompozita, moraš seveda vedeti sam:). Pri izdelavi amalgamske pokažeš asistentu vsako fazo (preparacija, podlaganje, plombiranje, poliranje), pri kompozitni samo preparacijo in končni izdelek.

Za endodontijo dobiš v roke naravni zob, na katerem se ukvarjaš ali z dostopno preparacijo ali s širjenjem koreninskega kanala ali s polnjenjem le-tega ali z odstranjevanjem stare polnitve. Sam sem dobil nalogo nekoliko popraviti že narejeno dostopno preparacijo in širiti kanal na spodnjem podočniku (pazi, ob izročitvi zoba te najprej vpraša, če prepoznaš zob, s čimer te zna spraviti malce v zadrego:).

Sproti ocenjuje tvoje delo s plusi in minusi, na koncu pa mu prineseš vse, kar si med letom naredil/a na mavčnih, naravnih in akrilatnih zobeh. Predvsem slednji doprinesejo h končni številčni oceni, ki pa je samo formalne narave (bolj feedback zate). Časa je bilo sicer na praktičnem več kot dovolj, vse skupaj je trajalo kaki 2 uri in pol.

Pisni del pa je zopet kljub imenu kolokvij bolj resno organiziran kot marsikateri drugi izpit in ni niti približno lahek. No, nekatera vprašanja že, ampak kriterij je tisti, ki otežuje zadevo, namreč pri 32 vprašanjih in prav toliko točkah pomeni izguba do samo 1,9 točke dokončno opravljen kolokvij, izguba do 2,9 točke ustni zagovor in tako v bistvu vse, kar je pod 91% doseženih točk ponovno opravljanje kolokvija. Tukaj se ne popušča.

Na kolokviju so bile 4 različice testov, med katerimi so bila vprašanja različna in pomešana. Pisali smo 40 minut, kar je bilo še kar dovolj, toda ni dopuščalo dobrega ponovnega pregleda odgovorov. ‘Moja’ verzija vprašanj z dne 7. julija 2006 je dosegljiva na drugi strani te objave.

V poštev lahko pride tudi kakšno čisto osnovno vprašanje, kot so denimo pravila za varno delo s turbino, zatorej priporočam osvežitev znanja z listanjem skripte za propedevtiko.

Sicer so glavna literatura za kolokvij zapiski, najbolje lastni, drugače pa sošolkini ali tisti z interneta. Poleg tega je nujno predelati še določene članke, ki jih je doc. Klemenc objavil v Zobozdravstvenem vestniku. Stara izpitna vprašanja pa tudi ne škodujejo, hehe.

Res je super opraviti kolokvij s pisnim, prideš po vpis v indeks, rečeš s profesorjem kakšno besedo ali dve o izpitu, nakar se z nasmehom ter lepimi počitniškimi željami poslovita. 8) (Drugače je baje tudi ustni zagovor čisto v redu, so, no worries.)

Pages: 1 2