Farmakologija obravnava zdravila in njihov vpliv na procese v človeškem telesu. Nadvse koristna zadeva, saj prinaša skupaj s kirurškimi posegi glavno poanto medicine — pozdraviti bolnika.

Je predmet, uvrščen v sredino študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predmet, kjer pride zelo prav dobro znanje iz patološke fiziologije in je predmet, ki je zelo nerodno postavljen v predmetnik študentov dentalne medicine. Ponovi se namreč zgodba iz 1. letnika, ko so nas pri predavanjih dali skupaj z leto starejšimi medicinci, ob katerih smo se počutili pravi loleki, saj smo komaj sledili anatomskim (latinskim) izrazom in kompleksnim skicam določenih telesnih predelov. Ker smo bili bruci, smo pač vztrajali. Pri farmakologiji pa smo kot takratni 3. letniki pristali skupaj s študenti medicine 4. letnika. Spet, nič jasno ob poslušanju tiste razlage. Tokrat smo kot že malce starejši ‘frajerji’ enostavno prenehali z obiskovanjem predavanj. Ves tretji letnik, z izjemo prvega predavanja v zimskem in prvega v poletnem semestru, ni hodil tja nihče od stomatologov. Kar je škoda za predmet takega kalibra, kjer bi mi pred izpitom sigurno prav prišlo, če bi že prej slišal za stvari. Vsaj doslej mi je vedno pomagalo.

Pred izpitom je potrebno opraviti kolokvij iz recepture oz. umetnosti pisanja receptov. Do pred kratkim se ga je pisalo ob izpitu, kmalu pa bo to izkoreninjeno, saj je kolokvij uveden kot obveznost ob koncu predavanj in pogoj za frekvenco. Sestavljen je iz 10 nalog (iz 6, če si ga pisal ob izpitu), moja verzija, ki sem jo odpisal 11. decembra 2006 je na ogled tukaj (test A). Obstaja knjižica, izdana na inštitutu, z naslovom “Navodila za pisanje receptov”, ki je malce zastarela, zato priporočam najnovejše zapiske oz. slajde s predavanj, kjer so bolje razloženi ravno tisti primeri, ki se potem pojavljajo na kolokviju. Ni težko in všeč mi je bilo, da sem se končno ponovno vsaj rahlo srečal z matematiko, ki sem jo imel v gimnaziji tako rad. Resda so bili tole enostavni računi z eno neznanko, kaj več pa verjetno ne bi zmogel takole, štiri leta po maturi.

Izpita smo se lotili (ravno tako kot kolokvija) v 4. letniku, nekaj svetlih izjem že pred novim letom, ostali pa vse do junija in še naprej. Na tem mestu bi pohvalil inštitut, da nam je omogočil skoraj vsak mesec en izpitni rok, kar je res veliko za ta naš faks, vendar te to po drugi strani hitro premami v odlašanje, češ “zmanjkuje mi časa, bom šel pa naslednji mesec”. Sam sem prvič poskusil 16. aprila 2007 in opa, ustrelil mimo. Seveda sem se odločil poskusiti ponovno na prvem naslednjem roku, ki pa je sledil šele 4. junija.

Pisni izpit je sestavljen iz desetih opisnih vprašanj, za pisanje je na voljo ura in pol časa, kot ponavadi zame zares premalo, saj je treba odgovore prav streljati, da ti uspe pri vseh desetih pustiti vsaj kakšno smiselno misel, v nasprotnem primeru se hitro zgodi, da na vprašanje ali dve sploh ne uspeš odgovoriti. Še isti dan je na oglasni deski pred inštitutom objavljen razpored za ustni del izpita, na katerem tudi izveš rezultat pisnega testa. Za kriterij nisem čisto prepričan, ampak mislim, da je 60% za pozitivno.

Pisna izpitna vprašanja z dne 16. aprila 2007:

1. Nariši graf učinka agonista v odvisnosti od njegove koncentracije. Na isti graf vriši, kako bi izgledal učinek agonista ob prisotnosti različnih koncentracij ireverzibilnega nekompetitivnega antagonista.
2. Kako je opredeljena biološka uporabnost, kaj pomeni in kaj jo omejuje?
3. Inhibitorji muskarinskih receptorjev s primeri terapevtske uporabe.
4. Kakšne načine splošne anestezije poznamo? Imenuj zdravila.
5. Katera so prijemališča virustatikov? Podpri s primeri.
6. Kemijska struktura kardiotoničnih glikozidov. Kateri del molekule določa njene farmakodinamske in kateri del farmakokinetične lastnosti?
7. Učinki, mehanizem delovanja in uporaba salicilatov.
8. Kakšne so posledice predoziranja z morfijem in kako takšno stanje zdravimo?
9. Klorpromazin in njegovi stranski učinki. Opiši mehanizem le-teh.
10. Utemelji uporabnost glukokortikoidov.

Pisna izpitna vprašanja z dne 4. junija 2007:

1. Kako vpliva razporeditev zdravila na nastop in trajanje njegovega delovanja? Ponazori s primerom.
2. Toleranca in mehanizem njenega nastanka.
3. Skupine lokalnih anestetikov. Po čem se ločijo? Vrste lokalne anestezije.
4. Antihipertenzivi, ki delujejo preko simpatikusa.
5. Indikacije in kontraindikacije za uporabo glukokortikoidov.
6. Antiaritmiki po skupinah.
7. Razdelitev in mehanizem delovanja antiepileptikov.
8. Ekstrakardialni učinki kardiotoničnih glikozidov in mehanizem njihovega nastanka.
9. Razdelitev in mehanizem delovanja penicilinov.
10. Stranski učinki diuretikov.

Na ustnem delu izpita ti dodelijo enega od treh izpraševalcev. Prvič sem pri doc. Lipnik Štangelj prejel naslednja vprašanja:

• aminoglikozidni antibiotiki
• imunosupresivi
• toksičnost paracetamola

Študentka ob meni pa je odgovarjala na:

• tetraciklinski antibiotiki
• bronhodilatatorji
• interakcije zdravil z oralnimi antikoagulanti

Po dva in dva gresta v njeno pisarno, dobita po en list papirja, dve vprašanji za oba in nekaj malega časa za razmislek. Nato izmenično, dokler vsak ne opravi s po tremi vprašanji. Če znaš, znaš, če ne, jo pa to hitro ujezi.

V drugo sem pristal pri prof. Stanovniku, ki je najprej malce pokomentiral moj pisni izdelek in mi potem namenil prvo vprašanje. Brez posebnega časa za pripravo z listom papirja, kot je to pogosto v navadi drugje, ampak zato z veliko mero potrpljenja in prijaznosti. Pri vsakem vprašanju mi je pustil, da povem čim več, kar znam. Vskočil je le, kadar sem se sam nekoliko zaplezal in ob tem mogoče kakšno kiksnil.

• antidepresivi
• nesteroidna protivnetna zdravila
• graf plazemske koncentracije zdravila v odvisnosti od časa pri infuziji in kaj se zgodi z grafom, če ob določenem času povečamo hitrost infuzije na dvakratno

Glede literature ne vem, ali sem merodajen, ampak dejstvo je, da sem se prvič učil izključno s pomočjo knjižice “LULLMANN H.: Color Atlas Of Pharmacology”. Obstajajo še zapiski iz kopirnice “na onko”, ki je založena tudi z ogromnim šopom odgovorov na pogosta izpitna vprašanja, kar je sladek plod dela mnogih kolegov iz mojega letnika. Baje odlična zadeva, vendar sam vedno najraje zaupam knjigi, zato sem za drugič v roke prijel temeljni učbenik, to je “RANG H. P., DALE M. M., RITTER J. M.: Pharmacology” — nekaterim ne sede, ampak meni je to dobra knjiga res. Za zraven pa pridejo prav še prezentacije s predavanj, objavljene na uradni spletni strani inštituta.

Hmm… kaj si bom predpisal danes?