Ena od debat, ki sem jo vodil s svojimi pacienti letos na kliničnih vajah, je bila o izbiri materiala za plombo, ki sem jim jo potem naredil. (Beseda “zalivka” se v zobozdravstvu ni prijela v tolikšni meri, kot je bilo željeno, zato je “plomba” danes povsem v redu izraz.)

Črni ali sivi plombi, kot se laično imenuje, strokovno pravimo “amalgamska plomba”, ker je iz amalgama, medtem ko belo plombo nazivamo s “kompozitna plomba”, ker je pač iz kompozita. Uporaba enega ali drugega materiala ima svoje indikacije in kontraindikacije pa vendar odločitev, katerega uporabiti, ni vedno čisto nedvoumna.

Kar se tiče plačila, zavarovalnica krije stroške za amalgamske plombe na stranskih zobeh (od vključno s 4 nazaj) in za kompozitne plombe na sprednjih zobeh (do vključno s 3, zgoraj in spodaj). Zavarovalnica je žal škrta in tako šteje bele plombe na stranskih zobeh za nadstandardno storitev (konkretno zaradi dražjega materiala), zato mora pacient razliko v ceni doplačati. Pri zasebnikih se seveda plačuje celotna vrednost dela ter materiala in že zaradi tega je cena tam višja.

Bistvo te objave pa je v izpostavitvi dveh, zelo enostavno in razumljivo, a natančno spisanih odstavkov, ki sem ju zasledil na Lastovkinem blogu. Mislim, da bi vsakdo moral poznati sledeče:

navedek (Ko poči živosrebrni termometer ali pa ga poje otrok… — 2007/3/19)

Zobne zalivke iz amalgama

Zobozdravnik vam bo ob kariesu prepariral zob in vstavil zalivko/plombo. Največkrat uporabljajo temne amalgamske plombe, ki po posebni formuli vsebujejo tudi živo srebro, na sprednjih zobeh pa ponavadi bele plombe, ki Hg ne vsebujejo.
Amalgamske plombe so bolj trpežne, imajo daljšo življenjsko dobo, lažje jih je oblikovati in so cenejše. Bele plombe imajo krajšo življenjsko dobo, težje jih je oblikovati, zahtevajo večjo izurjenost zobozdravnika in so mnogo dražje od amalgamskih, so pa bolj estetske.

Ni nobenih dokazov, da bi amalgamske plombe kakorkoli vplivale na zdravje.
V svetu sicer obstajata dve struji. Prva zagovarja uporabo amalgamskih plomb, druga jo zavrača. V slednji nastopa močan lobi izdelovalcev belih plomb, saj je cena astronomsko višja od amalgamskih.

(Torej je jasno, zakaj v zasebnih zobozdravstvenih ordinacijah praktično ne srečamo več amalgama. Je pa to posledica tudi vedno večjih estetskih zahtev posameznih pacientov in družbe nasploh.)

V navedenem besedilu manjka samo še en vidik, in sicer je ključnega pomena tudi lastnost kompozitnih materialov, da se kemično lepijo na zobno substanco, medtem ko se amalgam drži v zobu izključno s pomočjo mehanskih principov in so zato pri slednjem potrebne veliko bolj obsežne preparacije na zobu (več vrtanja, hehe), kar nikakor ni v skladu s sodobnim stomatološkim in medicinskim načelom o minimalni invazivnosti v človeško telo.

Je zadeva sedaj bolj jasna? Veste, katero plombo boste izbrali naslednjič? :) Pogovarjajte se s svojim zobozdravnikom, imate vso pravico vedeti.