Latest Entries »
Ob pomanjkanju vitamina D smo se minulo nedeljo odpravili po svojo dozo na Krim, potem pa se ustavili še pri Podpeškem jezeru. Lepo je bilo! :)
Vedno znova z otroško radovednostjo opazujem tale pojav. :)
Šah naju je z bratrancem v otroštvu naučil igrati naš dragi dedek (počivaj v miru). Čeprav nisva imela kaj dosti pojma, nama je igro tako zabavno predstavil, da sem se vsakič znova veselil odpiranja tiste stare šahovske škatle.
V začetku mojega najstnišva je šah dobil nek piflarski prizvok, po mnenju sošolcev je bila to dolgočasna igra za čudake, kar je absolutno vplivalo tudi name in igro sem sčasoma pozabil.
Dokler nisem v začetku gimnazijskih let spoznal prijatelja, s katerim sva ugotovila, da imava neverjetno veliko skupnih lastnosti v življenju, ena od mnogih je bil seveda tudi šah, ki sva ga sprva igrala v živo, z razmahom interneta pa pričela tudi redno preko elektronske pošte, t.i. korespondenčni šah, ko približno enkrat na dan prileti poteza po mejlu in tako lahko ena igra traja tudi več mesecev. Bila sva vedno izenačena, zato naju je igra še leta in leta zabavala.
Vse se spreminja in nekega dne je na lepem tista internetna stran, preko katere sva igrala, crknila. Pa sem spet ostal brez šaha. Tu in tam sem sicer uspel zvabiti še enega prijatelja na partíjo ali dve. A zame je bilo to premalo. Drugih ljudi okoli mene šah enostavno ni zanimal, igranje proti nezmotljivemu računalniku pa je zelo nedružabno in zato dolgočasno. V iskanju alternative sem zašel na spletno stran s precej očitnim imenom Chess.com. In takrat se mi je šele odprl neskončni svet šahovskih figuric. Toliko kvalitetnih člankov, toliko poučnih video posnetkov, toliko tehtnih analiz posameznih iger — ogromno sem se naučil, nekoliko izboljšal in postal… odvisen. Vsak dan visim tam gor. Pridružite se mi! ;)
Šah mi je všeč predvsem zato, ker je vsaka igra praktično unikatna in zato povsem nepredvidljiva. Zahteva premišljene poteze, ki imajo prav vse svoje posledice (dobre ali slabe) v nadaljnjem poteku posamezne igre. Prav tako ponuja neskončno možnosti za napredek, nikoli nisi namreč dovolj dober. (Hmm.. kako življenjske so izpadle te misli.:)
Zgoraj je slika končne pozicije ene od mojih preteklih iger. Kraljica je lahko še tako močna figura, pa vendar brez podpore vsaj ene od svojih ‘kolegialnih’ figur sama ne more matirati nasprotnega kralja. Po drugi strani pa je kmet, kot najmanj vreden kos lesa na šahovnici, lahko ob pravem času na pravem mestu odločilno orožje. Prav sladko. :)
