andper na netu

Čeprav sta fiksna in snemna protetika v zobozdravstvu pogosto nerazdružljivi, sta med študijem pri nas obravnavani ločeno.

Pri snemni protetiki lahko zablestijo fiziki po duši, saj se vse vrti okoli navorov in drugih pojavov s področja mehanike. Tako so sicer predavanja lahko včasih, kadar predavatelj zaide v globoko teorijo, dokaj dolgočasna, ampak vaje pri tem predmetu so bile že večkrat razglašene s strani študentov kot najboljše, predvsem zaradi prijetnega in nestresnega vzdušja med delom. Naj še omenim, da vam tukaj ne uide priložnost spoznati pomen kratice DHP (darilo hvaležnega pacienta). :)

Pred začetkom vaj so nas preverili s kolokvijem, na koncu predavanj in vaj, štiri semestre kasneje, pa z ustnim izpitom, za katerega je potrebno pripraviti tudi protokole, sistematično urejeno dokumentacijo o delu na vajah.

Sam sem se odpravil na izpit 15. decembra 2009, izpraševalec je bil v tem času že doc. Kuhar, ki je v tem obdobju počasi prevzel to vlogo od v pokoj odhajajočega vrhunskega profesorja Funduka. Pred pisarno sem čakal 40 minut. Po uvodnem pozdravu je docent najprej na hitro prelistal protokole, brez komentarjev (?!), nato je med kupčkom rumenkastih listkov izbral tri, jaz pa sem med temi izvlekel enega, na katerem je v pisavi starega tipkarskega stroja pisalo:

1. Velarna zapora. Histologija, pomen.
2. Vertikalna relacija pri totalni protezi.
3. Dvodelne zapone.
4. Gredne konstrukcije.
5. Protetični načrt.

Prvi dve vprašanji sta bili torej iz teorije totalnih protez, drugi dve iz teorije parcialnih protez, pri zadnjem vprašanju praktične narave pa je potrebno izrisati protetični načrt za določen zobni status. Kakor sva se v prvi polovici z docentom odlično razumela, sva se v drugem delu povsem razšla. Kar naenkrat nikakor nisem uspel izreči besed, ki si jih je želel slišati, čeprav se je meni zdelo, da na njegova podvprašanja odgovarjam pravilno. Pri gredeh se mi je dejansko zataknilo in kot da moji predhodni ustrezni odgovori ne bi bili upoštevani, mi je bila ponujena odločitev med slabo oceno ali ponovnim obiskom za boljšo oceno. Ker sem sit takega načina izpraševanja in spremljajočega stresa sem na docentovo začudenje izbral prvo možnost. Kljub vsemu mi je na koncu čestital, za kar sem mu hvaležen. Da je izpit ušel iz ustaljenih tirnic, priča tudi dejstvo, da sva oba pozabila na zadnjo nalogo v zvezi s protetičnim načrtovanjem. Mogoče me še kdaj pokličejo nazaj zaradi tega. :)

Za učenje sta priporočeni knjigi HAYAKAWA I.: Principles And Practices Of Complete Dentures in PHOENIX R. D., CAGNA D. R., DEFREEST C. R.: Stewart’s Clinical Removable Partial Prosthodontics, članki iz Zobozdravstvenega vestnika ter še zapiski enega študenta, ki so v digitalni obliki zaokrožili v letu 2008, sigurno pa se dobijo tudi v naši kopirnici.

Težko je opisovati izpite za nazaj, ker nimaš več tistega občutka, da bo pa to komu še koristilo. Študij se prenavlja in izpiti se najbrž spreminjajo, čeprav… v osnovi so že leta in leta enaki, zato bom objavil vsaj izpitna vprašanja, zagotovo se še kakšno ponovi. :)

O kolokviju in vajah iz oralne kirurgije sem že davno pisal, lahko bi še o predavanjih, seminarjih in nekoliko drugačnih vajah iz maksilofacialne kirurgije v 6. letniku, ampak danes se mi to res ne zdi več relevantno.

Zato kar k izpitnim vprašanjem.

Pisni preizkus sem opravil 14. oktobra 2009, vprašanj je bilo kar 15, željeni so kratki in jedrnati odgovori, vendar pri marsikaterem vprašanju ni lahko bistva sporočiti v nekaj besedah. Čim pa začneš izgubljati čas z enim vprašanjem, ga zmanjka za kakšno drugo, zato ne preveč komplicirat. :) Se je pa treba doma toliko bolj pripraviti za takole obsežen izpit (naspat, najest, napit, saj veste).

1. Absolutne in relativne indikacije za antibiotično zaščito pred bakterijskim endokarditisom.
2. Kaj je perikoronitis in kako ga zdravimo?
3. Kaj je trizmus in kako nastane?
4. Diferencialna diagnostika zatrdlin na vratu.
5. Kako zdravimo izolirano palatoshizo?
6. Časovni potek celjenja ekstrakcijske rane.
7. Katere skeletne nepravilnosti brade poznamo?
8. Katere lokalne anestetike uporabljamo v oralni kirurgiji?
9. Kateri in kako pogosti so tumorji parotide?
10. Kako zdravimo zlom zobne krone ob zobnem vratu?
11. Kaj je folikularna cista in kako jo zdravimo?
12. Kako zdravimo osteomielitis čeljustnic?
13. Kaj so blokade (pri zdravljenju trigeminalne nevralgije)?
14. Kakšni so klinični znaki pri bilateralnem zlomu vratov mandibule?
15. Kaj je palatinalni absces in kako ga zdravimo?

Ustni del izpita sledi v naslednjih dneh. Moja izkušnja je bila izredno dobra, prof. Ihan Hren je bila povsem prijazna in moram poudariti — točna. (Poudarjam, ker je to žal prava redkost pri ustnih izpitih v zadnjem letniku našega študija.) Začela sva s pregledom pisnega izdelka, povedala mi je, kje sem izgubljal točke in na katero vprašanje sem najslabše odgovoril. Pri tem sva se ustavila.

Zmotil sem se namreč pri antibiotični terapiji osteomielitisa, želela je slišati utemeljitev izbire antibiotika, koliko časa traja taka terapija, kakšna je kirurška terapija in kakšne tipe osteomielitisa še poznam. Nakar sva prešla na pomanjkljivo odgovorjeno vprašanje o folikularnih cistah in marsupializaciji.

Sledili sta še naslednji vprašanji: poškodbe ličnice (klinični znaki) in pogoji za uspešnost implantatov (biokompatibilnost materialov, tipi kosti po gostoti).

Kljub precej zahtevnemu izpitu mi je bil ta predmet eden boljših. Posebna zasluga gre vedno dobrovoljnim asistentom in sestram na vajah! :)

Dodano:
Pozabil sem omeniti, da se s tem izpitom začne oddajanje protokolov, to je poročil o delu na kliničnih vajah. V tem primeru je to poročilo v obliki nekaj izpolnjenih listov, drugod pa se s stotimi stranmi že približa kakšni diplomski nalogi. Podpiram takšno dokumentiranje našega dela, vendar resno pogrešam povratno informacijo, namreč pri oralni in maksilofacialni kirurgiji na ustnem izpitu protokoli sploh niso bili omenjeni, kot da sem jih zaprl v stekleničko in vrgel v ocean.

^{Last modified: 2012/2/4}

Hitro pripravljeni, hitro pospravljeni. :P

View photos »